O Goričah

 Ko se po osmih kilometrih ceste, ki se iz Kranja vije med naselji, polji in travniki, približujemo domu, se nam za letensko gmajno odpre pogled na nov, drugačen svet. Goriško polje z obeh straneh obdano z gozdom, stran od glavne ceste Letenice, ki se sramežljivo skrivajo pred radovednimi pogledi, še malo naprej pa Goriče z zvonikom cerkve sv. Andreja. Po vijugasti cesti nas nato vodi pot do Srednje vasi, Zaloga in najvišje ležečih Svarij. In tik nad njimi je Tolsti vrh, ki budno bedi nad pokrajino pod sabo. Zaplate izkrčenega sveta se prepletajo z gričevji, v celoti pokritimi z gozdovi. Grički so ostanek Panonskega morja, ki je pred več milijoni let prekrivalo precejšen del Slovenije.

Brez zadržkov lahko rečemo, da živimo na sončni strani Alp. Srednje letne temperature, zlasti januarske so tukaj višje kot na Brniku. Tudi prve jesenske slane nastopijo kasneje in zadnje pomladanske prej. Megle je precej manj kot na Kranjskem polju, in sicer ne samo zaradi višjih temperatur, ampak tudi zaradi stalnega vetra, ki piha z gora.

 

Kaj pa ljudje, ki živijo v teh krajih?
Lahko povzamemo besede, ki jih je v svoji knjigi Slava Vojvodine Kranjske zapisal Valvasor:

»Prebivalci se pečajo z vsakovrstnimi obrtmi in delom ter se s tem pošteno preživljajo. Ljudje so delavni; to hvalo zaslužijo tako ženske kot moški. Njih vztrajnost, ki se ne plaši ne mraza ne vročine, vzdrži oboje pa še različne nadloge povrh. Ne malo njih kažejo svoje ostre možgane in uglajen razum. Iz sence kranjskega gorovja prisveti marsikatera luč omike in učenosti.«

Povzeto iz knjige Slava Vojvodine Kranjske, str. 16.

 

  4_cerkev_svetega_andreja_mala  3_sredisce_vasi_mala  5_spomenik_padlim_med_nob_mala  1_pogled_na_gorice_z goriskega_polja_mala

AKTUALNO

Nove slike v galeriji

ZEMLJEVID